ENDOKANABINOIDNI SISTEM
Kanabinoidi ne nastajajo samo v konoplji, ampak jih proizvaja tudi človeško telo. Kanabinoidi vplivajo na skoraj vse procese v našem telesu in so temeljne signalne molekule. So prve molekule, ki se začnejo proizvajat, če nekaj ogroža naše celično ravnovesje.
Endoakanbinoidni sistem ima velik vpliv na naše zdravje, naše telesne funkcije in naše fiziološke procese.
EKS deluje s kemičnimi spojinami, kot so kanabinoidi in terpeni, prek receptorjev, ki se nahajajo po vsem človeškem telesu.
EKS je povezan z naslednjimi procesi:
- apetit in prebava
- metabolizem
- kronične bolečine
- vnetja in drugi odzivi imunskega sistema
- razpoloženje
- učenje in spomin
- motorika
- spanec
- delovanje srčno-žilnega sistema
- nastanek mišic
- preoblikovanje in rast kosti
- delovanje jeter
- delovanje reproduktivnega sistema
- stres
- delovanje kože in živčevja
Vse te funkcije prispevajo k homeostazi, ki se nanaša na stabilnost človeškega notranjega okolja. Na primer, če zunanja sila, kot je bolečina zaradi poškodbe ali zvišane telesne temperature, zmoti homeostazo vašega telesa, se aktivira vaš EKS, ki telesu pomaga, da se vrne v idealno delovanje.
Strokovnjaki verjamejo, da je ohranjanje homeostaze primarna vloga EKS.
DELI ENDOKANABINOIDNEGA SISTEMA
EKS je sestavljen iz treh glavnih komponent: endokanabinoidnih receptorjev, endokanabinoidov in encimov. Odkritje je dokaj novo, leta 1988 so odkrili prve kanabinoidne receptorje. Ti receptorji se nahajajo po vsem telesu. Endokanabinoidi se vežejo nanje, da sporočijo, da mora EKS ukrepati.
Vsi endokanabinoidni receptorji so transmembranski receptorji – en del receptorja se nahaja zunaj celice, drugi del pa znotraj celice. Če se kanabinoid veže na receptor se celica odzove.
Obstajata dva glavna endokanabinoidna receptorja:
- CB1 receptorji, ki jih večinoma najdemo v centralnem živčnem sistemu
- CB2 receptorji, ki jih večinoma najdemo v perifernem živčnem sistemu, zlasti v imunskih celicah, prebavnemu sistemu in reproduktivnemu sistemu
Znani so tudi drugi receptorji: domnevni CB3, GPR55, GPR18 in GPR119.
Endokanabinoidi se lahko vežejo na kateri koli receptor. Posledični učinki so odvisni od tega, kje se receptor nahaja in na kateri receptor se endokanabinoid veže. Kanabinoidi lahko delujejo tudi receptorsko neodvisno. So lipidi, kar pomeni, da so topni v maščobah. Tako lahko prodrejo skozi dvojno lipidno plast v notranjost celice.
Na primer, endokanabinoidi lahko ciljajo na receptorje CB1 v hrbteničnem živcu za lajšanje bolečin. Drugi se lahko vežejo na receptor CB2 v imunskih celicah in signalizirajo, da telo doživlja vnetje, kar je pogost znak avtoimunskih motenj.
Endokanabinoidi so molekule, ki jih proizvaja človeško telo. Strokovnjaki so do sedaj identificirali dva ključna endokanabinoida:
- AEA (Anandamid) – po delovanju je podoben THC, nahaja se tudi v materinem mleku
- 2-AG (2-arahidonoilglierol) – proizvaja se v centralnem živčnem sistemu, prav tako se nahaja v materinem mleku
Ti pomagajo pri nemotenem delovanju notranjih funkcij. Telo jih proizvede po potrebi, zaradi česar je težko vedeti, kakšne so tipične ravni vsakega posameznika.
Encimi so odgovorni za pravilno nastajanje in razgradnjo endokanabinoidov, ko opravijo svojo funkcijo.
Za to sta odgovorna dva glavna encima:
- amid hidrolaze maščobnih kislin, ki razgrajuje AEA
- lipaza monoacilglicerolne kisline, ki razgradi 2-AG
EKS lahko primerjamo z imunskim sistemom, saj na ščiti pred nevarnostmi, kot so toksini, telesne poškodbe, vnetja,… Naš endokanabinoidni sistem se skozi dan večkrat aktivira in tvori endokanabinoide. Zdajšnji tempo življenja je stresen, poln čustvenih stisk in zunanjih dražljajev. Zato lahko pride do motenj v delovanju EKS, ki vodi v splošno nizek nivo endokanabinoidov, ter vpliva na razvoj mnogih bolezni.
