KANABINOIDI

Kanabinoidi so skupina spojin, ki se vežejo na kanabinoidne receptorje. V osnovi jih razdelimo v tri skupine glede na njihov izvor.

ENDOKANABINOIDI nastajajo v določenih pogojih v telesih vretenčarjev, tudi človeka. So človeku lastni kanabinoidi. Nastajajo v živčnih celicah in služijo kot signalne molekule. Čisto vsaka celica našega telesa ima kanabinoidne receptorje, ki zaznavajo koncentracijo kanabinoidov v svoji okolici ter se na te spremembe odzivajo.

Lahko rečemo, da endokanabinoidi našemu telesu pošiljajo 5 ključnih sporočil o tem, kaj je zanj pomembno: jesti, spati, pozabiti, sprostiti se in paziti nase.

Naši možgani so zelo občutljivi na zaznavanje sprememb v koncentraciji kanabinoidov. Ti vplivajo praktično na vsak proces v našem telesu, denimo na plodnost/oploditev, dojenje, razvoj, imunost, učenje, koordinacijo, metabolizem, izločanje hormonov, krvožilni sistem, delovanje trebušne slinavke ipd.

FITOKANABINOIDE najdemo v nekaterih rastlinah (konoplji, ameriškem slamniku, vinski rutici idr.).

Rastlinski kanabinoidi so po kemijski sestavi zelo podobni endokanabinoidom, zato v našem telesu aktivirajo iste receptorje. Rastlina konoplje vsebuje preko 140 različnih kanabinoidov in skupno preko 1.060 biološko aktivnih sestavin. Najbolj znana kanabinoida sta THC in CBD, čeprav izjemne potenciale nakazujejo tudi drugi kanabinoidi (CBN, CBG, CBC). Iz raziskav je vedno bolj jasno, da najbolje delujejo izvlečki iz celotne rastline, v katerih je prisoten celoten spekter kanabinoidov, terpenov in drugih biološko aktivnih in neaktivnih sestavin.

SINTETIČNI KANABINOIDI so izdelani v laboratoriju s kemijskimi reakcijami, prisotni pa so v veliki večini farmacevtskih pripravkov . Sintetičnih kanabinoidi so v primerjavi z naravnimi oblikami kanabinoidov bistveno manj učinkoviti.

CBD

Kanabidiol ali krajše CBD je eden izmed več kot 140 do sedaj identificiranih kanabinoidov v rastlini konoplje. Povprečna koncentracija CBD-ja v rastlini je zelo odvisna od sorte in rastnih pogojev.

V nasprotju s pri nas prepovedanim THC-jem (zakonodaja dovoljuje prisotnost največ 0,2 % THC-ja na 1 g suhe snovi) CBD ne povzroča občutka omame. Kljub nizki dovoljeni vsebnosti THC-ja pa je njegova prisotnost zaželena, saj imata THC in CBD skupaj veliko večji terapevtski potencial in večji spekter blagodejnih učinkov kot le posamezen kanabinoid.

CBD učinkuje predvsem na periferno živčevje in imunski sistem. Na splošno CBD pomaga pri uravnoteženem delovanju endokanabinoidnega sistema. Ta pa ima med drugim tudi velik vpliv na imunski sistem, zaznavanje bolečine, gibanje, čustva in spanje.

DEKARBOKSILACIJA

Fitokanabinoidi se v sveži rastlini konoplje nahajajo v kislinski obliki, najbolj poznana sta kanabidiolična kislina (CBDA) in tetrahidrokanabinolska kislina (THCA). Nekatere druge blagodejne spojine, ki jih vsebuje konoplja, so še terpeni, flavonoidi in fitosteroli.

Postopek dekarboksilacije pretvori neaktivne kislinske spojine v aktivne spojine (npr. CBDA v CBD, THCA v THC) in tako rekoč odklene njihove terapevtske učinke. Za dekarboksilacijo sta potrebna toplota in čas. Že z sušenjem oz. staranjem konopljinih vršičkov se začne proces dekarboksilacije. Da bi telesu omogočili lažjo absorpcijo blagodejnih kanabinoidov, posušene konopljine vršičke izpostavimo določeni temperaturi za daljši čas.

Podatki o pravilnem načinu, ustrezni temperaturi in času dekarboksilacije konoplje se zelo razlikujejo. Jasno je, da različni kanabinoidi (pa tudi terpeni) potrebujejo različne temperature in čase izpostavljenosti za pretvorbo v aktivno obliko. Kadar sta temperatura in/ali čas presežena, se začnejo zdravilne učinkovine, zlasti THC, uničevati.

Dekarboksilacija ni linearen proces, torej postopek aktivacije, opravljene v kuhinjski pečici (temperatura ni natančna + temperaturna nihanja), ni najbolj zanesljiv oz. z njim ni mogoče doseči popolne dekarboksilacije.

Za ohranitev čim več esencialnih spojin se priporoča daljša dekarboksilacija pri nižji temperaturi.

Študije kažejo, da je optimalna temperatura za CBD 110 °C.

Kar zadeva časovni okvir, niti THC niti CBD ne bosta takoj dekarboksilirala pri natančnih temperaturah. Da se skupina COOH razgradi na vodo in ogljikov dioksid, je potrebno daljše obdobje – običajno med 40 in 60 minut.

Naš način

Pečico ogrejemo na 110 °C.

Po pladnju razporedimo rahlo nadrobljene Moranine cvetove in jih v pečici ogrevamo 90 minut.

Tudi surovi, neaktivirani kanabinoidi imajo koristne učinke. Kanabinoidne kisline imajo močan protivnetni učinek. Sveži cvetovi so polni vitaminov in hranil, ki jih najdemo tudi v drugih zdravilnih rastlinah. Najboljši način, kako izkoristiti prednosti teh surovih kanabinoidov, je sočenje.